Pojem “pogodbeno zagotavljanje prihranka energije” oz. “energetsko pogodbeništvo”, kot pogosto pogovorno imenujemo institut pogodbenega zagotavljanja prihranka energije, opredeljuje Direktiva 2012/27/ES o energetski učinkovitosti v 27. točki 2. člena kot pogodbeni dogovor med koristnikom in ponudnikom ukrepa za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja v celotnem obdobju pogodbe in v okviru katerega se naložbe (delo, dobava ali storitev) v ta ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s pogodbo ali drugim dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost, kot so na primer finančni prihranki.

Glavni namen izvedbe projektov preko modelov energetskega pogodbeništva je vključevanje zasebnih investitorjev v izvedbo ukrepov za učinkovito rabo energije brez angažiranja lastnih finančnih sredstev javnega sektorja. Tveganje pri doseganju prihrankov energije je tako preneseno na zasebnega investitorja. V vsakem primeru predstavlja izvedba projekta preko energetskega pogodbeništva zmanjšanje stroškov za energijo v stavbi, kar je podrobneje opredeljeno v pogodbi. Pomemben vidik tega pristopa je v tem, da se vsi stroški izvedenih storitev za zniževanje porabe energije poplačajo iz ustvarjenih prihrankov in učinkovitejše priprave energije za ogrevanje in oskrbo z električno energijo in vodo.

Na Energetski agenciji KSSENA si prizadevamo za čim večje vključevanje energetskega pogodbeništva v energetske obnove stavb in javne razsvetljave. Na tem področju imamo večletne izkušnje, ki smo jih pridobili pri sodelovanju v mednarodnih projektih in izvedbi pilotnih projektov v Sloveniji.