Potencial energetskih prihrankov
Vsaka stavba, ki je v uporabi, ima potencial prihrankov energije. Večja kot je raba energije v stavbi, večji je potencial prihrankov. Če se ukrepi energetske obnove stavbe implementirajo parcialno je potrebno upoštevati smiselno zaporedje izvedbe. V naboru možnih ukrepov za zmanjšanje rabe energije so prihranki ovrednoteni parcialno, v primeru celovite energetske obnove stavbe pa je potrebno prihranke upoštevati soodvisno.
Potencial prihrankov je odvisen od številnih robnih pogojev, zato je potrebno vsako energetsko obnovo obravnavati ločeno. Deleži možnih prihrankov energije v nadaljevanju so prikazani parcialno.
Pri celotni energetski obnovi stavbe je potrebno prihranke posameznih ukrepov obravnavati soodvisno.
Organizacijski ukrepi
Uporabniki v vsaki stavbi potrebujejo smernice za učinkovito rabo energije. Določiti je potrebno osebo, ki uporabnike stavbe osvešča o učinkoviti rabi energije in skrbi za nadzor nad rabo energije ter pravilnim delovanjem energetskih sistemov. Z uspešno implementacijo organizacijskih ukrepov med uporabniki stavbe se lahko doseže znaten prihranek energije, in sicer celo do 10 %. Z organizacijskimi ukrepi se lahko ob uspešni implementaciji, kljub nizki investiciji dosežejo zavidljivi prihranki.
| Opis ukrepa | Potencial prihranka |
Osnovni organizacijski ukrepi:
| do 10 % |
Ovoj stavbe
Lastnosti zunanjega ovoja stavbe predstavljajo najpomembnejši dejavnik pri toplotnih izgubah. Cilj je čim boljša toplotna zaščita ovoja in s tem čim manjše toplotne izgube. S kvalitetno toplotno zaščito in kvalitetnim stavbnim pohištvom se lahko doseže velike prihranke toplotne energije. Žal pa imajo omenjeni ukrepi visoke investicije.
| Opis ukrepa | Možni prihranek | Investicija | Povračilna doba |
| Menjava energetsko neučinkovitega stavbnega pohištva (toplotna prehodnost < 1,1 W/K m2) | do 10 % | visoka | dolga |
| Toplotna zaščita zunanjih sten (> 10 cm toplotne zaščite) in odprava toplotnih mostov ter izboljšanje zrakotesnosti ovoja | do 25 % | visoka | srednja |
| Toplotna zaščita strehe ali stropa proti nekondicioniranemu podstrešju (> 15 cm mineralne volne) | do 20 % | srednja | srednja |
| Toplotna zaščita tal proti terenu ali tal proti nekondicionirani kleti (> 8 cm toplotne zaščite) | do 10 % | visoka | visoka |
PRIPRAVA TOPLOTNE ENERGIJE ZA OGREVANJE STAVBE:
Za zagotavljanje ugodnih bivalnih pogojev je potrebno v starejše stavbe dovesti veliko toplotne energije, kar vpliva na visoke stroške. Največji potencial prihranjene toplotne energije je v menjavi energetsko neučinkovite naprave za pripravo toplotne energije za ogrevanje, saj imajo sodobne naprave izrazito boljše izkoristke. Velik potencial prihranka je tudi v namestitvi ustrezne regulacije ogrevalnega sistema. Sodoben način energetskega upravljanja stavb pa temelji predvsem na centralnem nadzornem sistemu za upravljanje z energijo.
| Opis ukrepa | Možni prihranek | Investicija | Povračilna doba |
| Menjava naprave za pripravo toplotne energije za ogrevanje stavbe z energetsko učinkovitejšo | do 20 % | visoka | srednja |
| Namestitev centralne regulacije ogrevalnega sistema | do 10 % | srednja | srednja |
| Namestitev termostatskih ventilov s termostatskimi glavami na grelna telesa, kjer jih še ni | do 10 % | nizka | kratka |
| Toplotna zaščita razvoda v nekondicioniranih prostorih | do 5 % | nizka | kratka |
| Vzpostavitev sistema za ciljno spremljanje rabe energije | do 5 % | visoka | srednja |
Priprava tople sanitarne vode
Topla sanitarna voda se lahko pripravlja lokalno ali centralno. Viri energije za pripravo tople sanitarne vode so lahko različni, in sicer je energent lahko enak energentu za ogrevanje stavbe (daljinska toplota, zemeljski plin…), lahko se pripravlja z električno energijo ali pa s toploto iz okolja (toplotne črpalke, solarni kolektorji…). Za pripravo tople sanitarne vode izven kurilne sezone je najprimernejša toplotna črpalka na voden zrak, saj se lahko istočasno s pripravo tople sanitarne vode ohlaja tudi del prostorov.
| Opis ukrepa | Možni prihranek | Investicija | Povračilna doba |
| Optimizacija velikosti grelnikov vode in izbira optimalnega energenta za pripravo tople sanitarne vode | do 15 % | visoka | dolga |
| Toplotna črpalka za pripravo tople sanitarne vode z možnostjo kombiniranja z ogrevalnim sistemom | do 60 % | srednja | srednja |
| Solarni kolektorji za pripravo tople vode z možnostjo kombiniranja z ostalimi energenti | do 50 % | visoka | dolga |
| Toplotna zaščita razvoda v nekondicioniranih prostorih | do 5 % | nizka | kratka |
Prezračevanje stavbe
Prezračevanje ima poleg vpliva na kakovost bivalnega ugodja tudi občuten vpliv na rabo energije za ogrevanje stavbe. Prekomerno prezračevanje botruje visokim prezračevalnim izgubam in posledično višjim stroškom ogrevanja, nezadostno zračenje pa lahko ima negativne posledice, ki se kažejo tako na zdravju uporabnikov stavbe kot na sami stavbi (nastanek plesni).
Notranji prostori se lahko prezračujejo na dva načina, in sicer naravno ali prisilno. Energetsko učinkovito je redno kratkotrajno naravno prezračevanje skozi okna odprta na strežaj. K izboljšanju bivalnega ugodja lahko veliko prispeva vgradnja prezračevalnega sistema z rekuperacijo toplote, a je investicija praviloma visoka.
| Opis ukrepa | Možni prihranek | Investicija | Povračilna doba |
| Vgradnja centralnega prezračevalnega sistema z rekuperacijo toplote | do 15 % | visoka | visoka |
| Vgradnja lokalnih prezračevalnih naprav z rekuperacijo toplote | do 15 % | srednja | visoka |
Razsvetljava
Razsvetljava je med večjimi porabniki električne energije v stavbi. Nameščati je potrebno energetsko učinkovita svetila, ki imajo nižjo rabo električne energije. S primernimi ukrepi se lahko prihrani tudi več kot 50 % električne energije, ki je porabi posamezna naprava. Z menjavo energetsko neučinkovitih svetil in s pravilnim upravljanjem razsvetljave se lahko poleg prihrankov energije doseže tudi boljša osvetljenost prostorov, kar vpliva na boljše počutje uporabnikov in njihovo večjo delovno storilnost, upravljanje in vzdrževanje sodobnih svetil pa je praviloma enostavnejše.
| Opis ukrepa | Možni prihranek | Investicija | Povračilna doba |
| Menjava energetsko neučinkovitih svetilk z LED svetili | do 70 % na svetilko | dolga | dolga |
| Menjava klasičnih sijalk z energetsko učinkovitejšimi | do 80 % na sijalko | srednja | srednja |
| Menjava klasičnih elektromehanskih predstikalnih naprav z elektronskimi predstikalnimi napravami | do 75 % na napravo | visoka | dolga |
| Namestitev senzorjev gibanja za vklop razsvetljave v zato primernih prostorih (hodniki, sanitarije…) | do 40 % na svetilko | dolga | kratka |
Električna energija
Raba električne energije je pogojena z namembnostjo stavbe, dejavnostjo, ki se v njej opravlja ter časom obratovanja stavbe. Del električne energije v stavbi porabi razsvetljava, del električne naprave, ki se vsakodnevno uporabljajo pri dejavnosti v stavbi, del pa energetski sistemi za zagotavljanje bivalnega ugodja (ogrevalni sistem, klimatske naprave…). Večji prihranki se lahko dosežejo z uporabo električnih naprav visokih energijskih razredov (A, A+, A++).
| Opis ukrepa | Možni prihranek | Investicija | Povračilna doba |
| Omejevanje konične moči v stavbi | do 30 % pavšala obračunske moči | / | / |
| Menjava energetsko neučinkovitih električnih naprav z napravami visokih energijskih razredov (A, A+, A++) | odvisno od naprave | odvisno od naprave | odvisno od naprave |
