28.novembra je v Zagrebu potekalo srečanje slovenskih in hrvaških energetskih agencij. Namen srečanja je bil opredeliti, kaj več lahko energetske agencije storijo na področju sodelovanja v okviru RePowerEU ter možnost skupnih projektov in energetske politike Slovenije in Hrvaške.
Hrvaške in slovenske energetske agencije že leta uspešno sodelujejo. Po vrsti skupnih evropskih projektov se je vzpostavila praksa rednih srečanj, na katerih se razpravlja o skupnih izzivih, možnih rešitvah in možnostih posvetovanja z nacionalnimi ministrstvi in evropskimi institucijami ter izmenjava izkušenj in dobrih praks.
Večina energetskih agencij na obeh straneh ima že več kot 10 let uspešnega delovanja, zbrani rezultati in strokovne zmogljivosti pa so res impresivni. Skupaj 13 agencij, 7 slovenskih in 6 hrvaških, zaposlujejo več kot 150 strokovnjakov, izvedeni investicijski projekti pa presegajo vrednost 500 milijonov evrov.
Praksa sodelovanja med hrvaškimi in slovenskimi energetskimi agencijami je pokazala popolno medsebojno razumevanje - težave, s katerimi se soočajo energetske agencije zaradi pomanjkanja zmogljivosti državne uprave, pomanjkanja sistemske energetske politike - so skoraj enake na obeh straneh meje.
Obe državi lahko in morata narediti več na področju spodbujanja projektov trajnostne rabe energije. Državna politika, čeprav vse bolj prepoznava nujnost energetskega prehoda ter gospodarski in okoljski potencial, se še vedno premika prepočasi. Povezovanje hrvaških in slovenskih agencij ima velik gospodarski in investicijski potencial – v smislu projektov in investicij, ki jih je mogoče povezati in skupaj izvesti. Posebno pomembno je politično sporočilo, da je skupno sodelovanje v okviru EU možno, potrebno in zaželeno, ki ga stroka pošilja politiki. Prihodnost je zagotovo v skupnih naložbah in enotnih projektih na obeh straneh meje, je izpostavil direktor REGEA Julije Domac.
Spodbujanje obnovljivih virov energije s poudarkom na sončni energiji; digitalizacija z združevanjem nacionalnih baz, potrebnih za vzpostavitev pametnih mest, a tudi načrtovanje prilagajanja podnebnim spremembam je pomembno za hitrejši energetski prehod.
Energetske agencije so zgodbo o energetski tranziciji izvajale že dolgo preden je tema postala mainstream. Slovenske in hrvaške energetske agencije so ugotovile, da je naslednje obdobje priložnost za velike spremembe in skupne projekte, pričakovanja pa so usmerjena tudi v močnejšo podporo nacionalnih vlad.