ZAVOD ENERGETSKA AGENCIJA ZA SAVINJSKO, ŠALEŠKO IN KOROŠKO

Energy certificates

Energy Audits

Projects in progress

Completed projects

Project work

Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije je na podlagi osnutka Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranja premogovno intenzivnih regij Zasavske in Savinjsko- šaleške regije, sprožilo postopek javnega posvetovanja (javne obravnave). Glavni objekt prestrukturiranja na državnem nivoju predstavlja Savinjsko-šaleška regija, kjer še vedno delujeta tako Premogovnik Velenje kot tudi Termoelektrarna Šoštanj, ki na nacionalno oskrbo z energijo še vedno globoko vplivata. Nacionalna strategija bo v javni obravnavi do 15. aprila 2021.

Nacionalna strategija, ki jo je skupaj s partnerji razvilo podjetje Deloitte, predvideva tri določene scenarije za postopno opuščanje premoga v regiji. Scenarij A (prej znan kot "ambiciozen" scenarij, v novem osnutku pa preimenovan v "Gostoljubno regijo") predvideva popolno opustitev premoga do leta 2033, medtem ko scenariji B (prej "finančno vzdržni" scenarij, sedaj znan pod imenom "Od premoga do podjetništva") in scenarij C (zdaj znan kot  "harmoničen" scenarij) zaprtje Premogovnika Velenje usmerjata v leto 2038 in 2042. Spremenjeni osnutek strategije je v primerjavi s prejšnjo različico (izdano meseca oktobra 2020) po posodobljeni analizi okoljskih vplivov, ki jo je predložil konzorcij strokovnih organizacij pod vodstvom Elektroinštituta Milana Vidmarja, premaknil načrtovani časovni načrt za zaprtje Premogovnika Velenje na leto 2033

Analiza okoljskih vplivov, ki zajema 20 ocenjenih kazalnikov s področij, povezanih z zdravjem, varstvom okolja, trajnostno rabo virov, naravno dediščino in krajino, prikazuje na področju ublažitve in prilagajanja podnebnim spremembam le eno različno oceno med začrtanimi scenariji. Le po scenariju A, naj bi Slovenija sledila prizadevanju za podnebno nevtralno Evropo do leta 2050. Vrednotenje vseh ostalih 19 kazalnikov, sicer zelo obširne analize (vseh treh scenarijev) je čisto enako. Scenarij A določa postopno opuščanje premoga do leta 2033. Tako bi Slovenija sledila državam članicam EU, ki načrtujejo izstop iz premoga do leta 2030. V tej luči bi bil na podlagi analize najprimernejši čas, za izhod iz premoga leto 2033. Scenarij A je predstavljen, kot edini sprejemljiv scenarij, upoštevajoč ublažitve podnebnih sprememb. Težave naj bi se pojavile po letu 2035, ko bi morale emisije Termoelektrarne Šoštanj preseči skupno mejno vrednost toplogrednih plinov za obdobje 2021–2050 in bi bili potrebni dodatni ukrepi.

Po letu 2033 bi moralo finančno poslovanje Termoelektrarne Šoštanj (na podlagi predpostavk te strategije) postajati vse bolj nevzdržno zaradi pričakovanega finančnega pritiska naraščajočih cen emisijskih kuponov. Zahteve po zaposlovanju novega osebja v Premogovniku Velenje so že sedaj minimalne in prilagojene obsegu dela, ki še vedno omogoča stabilno delovanje premogovnika in tudi ko bo Premogovnik Velenje pričel z zaprtjem, bo nekaj sto izkušenih uslužbencev še več let zapiralo sam premogovnik. Največja težava torej niso presežni delavci sami po sebi, temveč neusklajenost časovnega načrta. Pravilno prestrukturiranje in ohranjanje kadrovske strukture je z hkratnim ustvarjanjem novih priložnosti in delovnih mest za mlajše zaposlene (ki svoje kariere v premogovniški dejavnosti, po preteku roka zaprtja, ne bodo mogli nadaljevati) ključ do uspeha. Glede na to, da ponuja izbran scenarij 12-letno okno priložnosti za celovito prestrukturiranje energetskega sistema regije in Slovenije, pa zahteva tudi najbolj ambiciozen pristop, ki je pomemben za doseganje vseh prednostnih nalog regionalnega razvoja. Predpostavlja zahteve, a izvedljive naložbe in pripravljene razvojne projekte, ki pomembno podpirajo zasebni sektor in omogočajo nova delovna mesta. Močna politična podpora je ključna za spodbujanje sprememb, obenem pa predstavlja tudi tveganje za samo uspešnost doseganja ciljev pravičnega prehoda regije.

Cilji strategije

Trenutna strategija v javni obravnavi opredeljuje tudi strateške in operativne cilje poštene regionalne tranzicije, in sicer:

Pravičen prehod Slovenije in SAŠA regije

Postopna sanacija in revitalizacija prostorsko in okoljsko razvrednotenih območij (posledica več kot sto letnega rudarjenja)

Dodatna regionalna povezljivost in trajnostna mobilnost (vključno z izgradnjo tretje razvojne osi in z renovacijo železniške infrastrukture)

Trajnosten, prožen in raznolik gospodarski razvoj (vključno z implementacijo čim večjega obsega krožnega gospodarstva)

Zaposlitev in veščine za vse (doseganje obetavne prihodnosti za kvalificirano in specializirano delovno silo)